V četrtek, 12. februarja 2026, je v Kulturnem centru Primoža Trubarja potekala slovesna otvoritev razstave Gutenwerd – vsakdanjik v srednjem veku, ki obiskovalcem ponuja vpogled v življenje na tem prostoru v obdobju visokega in poznega srednjega veka. Dogodka so se udeležili številni gosti iz lokalnega okolja ter širše strokovne in kulturne javnosti.
Razstavo je slavnostno odprl župan Občine Šentjernej Jože Simončič, ki je v nagovoru poudaril pomen ohranjanja kulturne dediščine ter raziskovanja lokalne zgodovine. Izpostavil je, da takšni projekti pomembno prispevajo k razumevanju preteklosti in krepijo identiteto skupnosti. Ob tem je posebej poudaril, da je skrb za dediščino tudi odgovornost do prihodnjih rodov, saj prav poznavanje lastnih korenin krepi povezanost med prebivalci, spodbuja ponos na domači kraj ter prispeva k trajnostnemu kulturnemu in turističnemu razvoju občine. Po njegovih besedah razstava ne predstavlja le pogleda v preteklost, temveč tudi priložnost za skupno razumevanje prostora, v katerem živimo, in za utrjevanje skupnih vrednot, ki povezujejo ljudi v lokalni skupnosti.
Zbrane sta nagovorila tudi priznana strokovnjaka s področja arheologije. Dr. Boštjan Laharnar, vodja arheološkega oddelka Narodnega muzeja Slovenije, je predstavil širši zgodovinski in raziskovalni kontekst najdb z območja Gutenwerda ter poudaril pomen sistematičnega arheološkega dela. Dr. Tomaž Nabergoj, kustos za arheologijo visokega in poznega srednjega veka na arheološkem oddelku Narodnega muzeja Slovenije, pa je spregovoril o vsakdanjem življenju srednjeveških prebivalcev, njihovih navadah, obrteh in materialni kulturi, ki jo razstava približuje sodobnemu obiskovalcu.
Razstava skozi arheološke najdbe in pripovedne vsebine oživlja zgodovino nekdanjega Gutenwerda ter razkriva njegovo pomembno vlogo v prostoru in času. S skrbno izbranimi predmeti, strokovnimi razlagami in interpretacijami obiskovalcem omogoča celovitejše razumevanje življenja srednjeveške skupnosti ter širših družbenih in gospodarskih procesov, ki so oblikovali to območje.
Kulturni večer je z avtentičnim glasbenim nastopom srednjeveške glasbe obogatila glasbena skupina Gita. Nastopili so Bojana Čibej z glasom in kitarsko lutnjo, Šejla Usenik na fidlu ter Matevž Drenovec na flavti. Njihova interpretacija starodavnih melodij je ustvarila posebno vzdušje ter obiskovalce simbolično popeljala v čas, ki ga razstava prikazuje.
Razstava Gutenwerd – vsakdanjik v srednjem veku bo za javnost odprta do 17. maja 2026. Na ogled je v popoldanskem času ob torkih in sredah med 13.00 in 15.00 ter ob četrtkih med 13.00 in 18.00. V dopoldanskem času je ogled mogoč od ponedeljka do petka med 8.00 in 15.00 po predhodnem dogovoru na telefonski številki 07 39 31 371 ali po elektronski pošti blagajna@kc-sentjernej.si.
Ob tem organizatorji vabijo tudi na javno vodstvo po razstavi, ki bo v torek, 3. marca 2026, ob 17. uri, po razstavi pa bo obiskovalce vodil dr. Tomaž Nabergoj. Javna vodstva predstavljajo pomemben del spremljevalnega programa razstave, saj obiskovalcem omogočajo poglobljeno razumevanje razstavljenih predmetov, zgodovinskega konteksta ter arheoloških interpretacij, ki jih samostojen ogled pogosto ne more v celoti razkriti. Posebna pozornost bo namenjena tudi izobraževalni vlogi razstave – v času njenega trajanja bodo pripravljene pedagoške delavnice za šole, namenjene učencem in dijakom različnih starosti. S prilagojenimi vsebinami, izkustvenim učenjem in neposrednim stikom z arheološko dediščino bodo delavnice spodbujale zanimanje za zgodovino, kulturno dediščino ter razumevanje življenja v srednjem veku.
V prihodnjih številkah občinskega glasila bomo pripravili tudi širšo predstavitev zgodovine Gutenwerda – nekdanjega trškega srednjeveškega naselja – ter osvetlili potek in pomen njegovih arheoloških raziskav. S tem želimo bralcem ponuditi poglobljen vpogled v razvoj prostora, življenje njegovih prebivalcev in odkritja, ki pomembno dopolnjujejo razumevanje lokalne preteklosti.
Razstava predstavlja pomemben prispevek k predstavitvi arheološke dediščine in kulturne zgodovine območja ter vabi obiskovalce, da skozi predmete, zgodbe in zvoke preteklosti odkrijejo življenje srednjeveške skupnosti. Hkrati odpira prostor za razmislek o razvoju naselbinskega prostora, vsakdanjih izzivih in ustvarjalnosti ljudi, ki so tukaj živeli pred stoletji, ter poudarja pomen ohranjanja in raziskovanja dediščine kot temeljnega dela skupne identitete. S tem razstava ne nagovarja le poznavalcev zgodovine, temveč tudi širšo javnost, ki lahko v srečanju z materialnimi sledovi preteklosti na novo prepozna vrednost prostora, v katerem živi.
Avtor: Janez Rodič